Ujemanje vrednot: zakaj je pomembnejše od skupnih hobijev

Skupni hobiji prinesejo zabavo. Skupne vrednote držijo par skupaj, ko pride do pomembnih odločitev.

Kaj je ujemanje vrednot

Vrednote so tisto, kar ti je v življenju zares pomembno in kar usmerja tvoje odločitve, ko ni nikogar, ki bi ti povedal, kaj je prav. Ali si želiš otrok. Kaj ti pomeni zvestoba. Ali je vera del tvojega življenja. Ali denar varčuješ ali uživaš. Ali bi raje živel v mestu ali na podeželju.

Ujemanje vrednot pomeni, da dva človeka na takšna vprašanja odgovarjata podobno — ne nujno enako, a v isto smer. Ne gre za to, da imata rada isto glasbo, ampak za to, da si predstavljata podobno življenje.

Vrednote, interesi in značaj — trije različni sloji

Ko ljudje rečejo »sva si podobna«, pogosto mešajo tri različne stvari:

• Interesi in hobiji — pohodništvo, filmi, kuhanje, potovanja. Prinašajo skupne trenutke, a jih je lahko spremeniti ali dopolniti.
• Značaj — ali si bolj družaben ali zadržan, urejen ali spontan, miren ali nemiren. Spreminja se počasi, razlike pa se dajo uravnotežiti.
• Vrednote — otroci, zvestoba, vera, denar, delo, družina, način življenja. Spreminjajo se najpočasneje in o njih se je najtežje dogovoriti na pol poti.

Aplikacije za zmenke večinoma pokažejo videz in nekaj hobijev. Vrednote ostanejo skrite — in pridejo na dan šele po mesecih, ko je čustev že veliko.

Kaj pravijo raziskave

Psihologija se s podobnostjo partnerjev ukvarja že desetletja. Nekaj ugotovitev, ki so pomembne za iskanje partnerja:

• Pari si izbirajo podobne vrednote. Pri vrednotah, stališčih in veri so si partnerji opazno bolj podobni kot pri značaju — ljudje se po vrednotah »razvrstijo« že pri izbiri (Luo in Klohnen, 2005).
• Podobnost je povezana z zadovoljstvom. V raziskavi zakonskih parov so bili partnerji s podobnimi vrednotami in značajem v povprečju bolj zadovoljni z zvezo (Gaunt, 2006). Učinek ni ogromen, je pa stalen.
• Razlogi za »ne« štejejo bolj kot razlogi za »da«. Ko ljudje presojajo možnega partnerja, imajo lastnosti, ki ga izločijo (na primer kajenje ali drugačna želja po otrocih), večjo težo kot privlačne lastnosti (Jonason in sod., 2015).
• Večina sporov se ne reši nikoli. Po opazovanjih Johna Gottmana se približno dve tretjini sporov v parih vračata vse življenje, ker izvirajo iz razlik v značaju in potrebah. Pari, ki si delijo temeljne vrednote, se s temi razlikami lažje sprijaznijo (Gottman in Silver, 1999).

Pošteno je dodati: ujemanje vrednot ni čarobna formula. Zveza potrebuje tudi privlačnost, spoštovanje in znanje, kako se pogovarjati. A ujemanje vrednot je temelj, na katerem je vse to lažje graditi.

Katere vrednote štejejo največ

Največ štejejo vprašanja, pri katerih ni sredine. Pol otroka ali pol kajenja ne obstaja.

• Otroci — ali jih želiš, koliko in kdaj. To je najpogostejši razlog, da se sicer srečna zveza konča.
• Kajenje, alkohol in droge — vsakodnevna navada, ki je drugi pogosto ne prenese.
• Kaj iščeš — resno zvezo, nekaj sproščenega ali prijateljstvo. Če eden išče družino, drugi pa druženje, se oba izgubljata.
• Vera in prepričanja — zlasti kadar vplivajo na praznike, vzgojo otrok in družino.
• Kje bi živela — mesto ali podeželje, ta država ali tujina, blizu družine ali daleč.
• Denar in delo — varčevanje ali uživanje, kariera ali prosti čas.
• Zvestoba in odprtost zveze — o tem je bolje govoriti prej kot pozneje.

Kje razlike niso problem

Ujemanje vrednot ne pomeni, da iščeš svojo kopijo. Razlike v hobijih, okusu in navadah so pogosto bogastvo: drug drugemu odpreta svet, ki ga sama ne bi spoznala. Raziskave celo kažejo, da par zbliža, ko skupaj počne nekaj novega in vznemirljivega (Aron in sod., 2000) — tudi če je to hobi le enega od njiju.

Če ona rada pleše, on pa bere, to ni problem. Če ona želi tri otroke, on pa nobenega, to je problem.

Kako ujemanje preveriti na prvih zmenkih

Na prvem zmenku nihče ne želi zaslišanja. Vrednote se pokažejo v zgodbah, ne v odgovorih na vprašalnik. Nekaj vprašanj, ki odprejo pravi pogovor:

• »Kako bi bila videti tvoja povprečna nedelja čez pet let?«
• »Kaj si nazadnje naredil/a samo zato, ker se ti je zdelo prav?«
• »Kaj ti pomeni družina — tista, iz katere prihajaš, in tista, ki bi jo morda imel/a?«
• »Na kaj v svojem življenju si najbolj ponosen/ponosna?«
• »Če bi jutri dobil/a večjo vsoto denarja, kaj bi naredil/a z njo?«

Poslušaj tudi, kako človek ravna, ne le, kaj pove: kako govori z natakarjem, ali je točen, ali drži besedo, kako govori o bivših. Vrednote se pokažejo v drobnih dejanjih.

Zmenki z ujemanjem vrednot na Blind Magiku

Blind Magik je nastal prav iz tega razloga: da ujemanje vrednot pride na dan pred prvim zmenkom, ne po treh mesecih. Tako deluje:

• Vprašalnik v profilu. Odgovoriš na vprašanja o otrocih, kajenju, alkoholu, veri, vrednotah, načinu življenja in o tem, kakšno zvezo iščeš.
• Uteži po pomembnosti. Vsako vprašanje ima svojo težo glede na raziskave: otroci in kajenje največ, vrednote, vera, razdalja in starost veliko, hobiji in podrobnosti manj. Vprašanja, na katera eden od vaju ni odgovoril, se ne štejejo.
• Odstotek ujemanja. Pri vsakem profilu vidiš, koliko se ujemata. Če ima kdo lastnost, ki je drugi izrecno ne sprejme, je ujemanje 0 %.
• Skrito, kar mora biti skrito. Kaj iščeš (resno zvezo, prijateljstvo …), šteje v ujemanje, a ga nihče ne vidi na tvojem profilu.
• Slepi zmenki. Če želiš, te Blind Magik poveže z osebo, s katero se dovolj ujemata — najprej spoznaš njen glas in nasmeh, fotografija pride kasneje.

Viri

• Aron, A., Norman, C. C., Aron, E. N., McKenna, C., in Heyman, R. E. (2000). Couples' shared participation in novel and arousing activities and experienced relationship quality. Journal of Personality and Social Psychology, 78(2), 273–284.
• Gaunt, R. (2006). Couple similarity and marital satisfaction: Are similar spouses happier? Journal of Personality, 74(5), 1401–1420.
• Gottman, J. M., in Silver, N. (1999). The Seven Principles for Making Marriage Work. New York: Crown.
• Jonason, P. K., Garcia, J. R., Webster, G. D., Li, N. P., in Fisher, H. E. (2015). Relationship dealbreakers: Traits people avoid in potential mates. Personality and Social Psychology Bulletin, 41(12), 1697–1711.
• Luo, S., in Klohnen, E. C. (2005). Assortative mating and marital quality in newlyweds: A couple-centered approach. Journal of Personality and Social Psychology, 88(2), 304–326.